Sašo Ogrič letos že z začetkom sezone 2024/2025 vodi našo člansko ekipo. Pred začetkom EPNL, smo se z njim pogovarjali o različnih temah. Z nami je delil njegov pogled na aktualno sestavo ekipe, mladinski razvoj, infrastrukturo in navijaštvo v Idriji. Za boljše razumevanje dogajanja v našem klubu, vabljeni k branju intervjuja.
Nova sezona je pred vrati, tokrat ste že z začetkom glavni trener članske ekipe. Kako gledate na prejšnjo sezono, ko ste kot trener na klop nepričakovano vrnili že po prvi polovici sezone?
Resnično nisem pričakoval, da se bom vrnil na mesto glavnega trenerja tako hitro. Drugi del sezone smo oddelali dobro in z rezultatom sem zadovoljen. V klub so se vrnili nekateri igralci, ki so ga pred začetkom sezone zapustili in vzdušje v ekipi se je močno dvignilo. Dobra klima se je odražala tudi na igrišču, saj smo se rezultatsko prebudili in postavili dobre temelje za letošnjo sezono. Sam sem sicer imel drugačne plane, saj je bil načrt, da pomagam v nogometni šoli in tam še nekoliko dvignemo nivo. Se je pa na koncu vse poklopilo, saj imamo trenutno v naši šoli zelo močno in številčno trenersko zasedbo. Vodenje le-te je prevzel Ivan Medic, ki se je s svojim delom in zagnanostjo veliko doprinesel.
Letos torej od začetka. Kakšna so pričakovaja, načrti?
Načrt je seveda, da smo “zraven”. Začeti moramo dobro in biti med prvimi tremi ekipami na lestvici in v kolikor smo tam, imamo dobro izhodišče za borbo v sam vrh. Letos je ligaški sistem EPNL nekoliko drugačen in vključuje nekakšen “final four”. Torej prvi cilj je, da smo pri vrhu za zaključek, v kolikor nam uspe osvojiti prvo mesto, bomo seveda še toliko bolj zadovoljni. Kakorkoli, cilj je, da tekmujemo do zadnjega in poskušamo z dobro igro in borbo doseči dober rezultat.
Je letos morda čas za 3. SNL? Kakšne so realne možnosti za osvojitev EPNL?
Ne bomo si ustvarjali pritiska, da moramo zmagati prvenstvo, je pa dejstvo, da je ekipa tega sposobna. Kot sem že omenil, je prvi cilj biti v boju za naslov. V kolikor ključne tekme proti nasprotnikom, ki nam bodo konkurirali na vrhu, odigramo dobro, pa je mogoče prav vse. Kvaliteta igralcev in igre pri nas ni vprašljiva, smo pa še vsako sezono delali napake, ko je bilo to najmanj potrebno. Manjka se kontinuiteta in na tem bomo poskušali delati. Tudi če odigramo dobro proti boljšim nasprotnikom, je potrebno vse točke pobirati proti ekipam iz dna lestvice, tam se osvajajo prvenstva.
Ne bomo si ustvarjali pritiska, da moramo zmagati prvenstvo, je pa dejstvo, da je ekipa tega sposobna
Članska ekipa je že vse od ponovnega združenja, pred štirimi leti, dokaj konstantna. Kako je z okrepitvami?
Iskreno je kvalitetne igralce zelo težko pripeljati v Idrijo. Prva ovira je finančna, saj je nogomet, tudi v nižjih ligah, postal odvisen od tega. To ne pomeni, da bi nekdo z igranjem služil, a so stroški prav tako prisotni, saj je tukaj predvsem veliko poti na treninge in tekme. Ne moremo pričakovati, da bi se kvaliteten igralec, na primer iz Ajdovščine ali Logatca, vozil v Idrijo in si stroške pokrival sam, ko pa ima v bližnji okolici mnogo klubov, kamor se lahko zapelje s kolesom ali peš. Klub, kot je naš, lahko s sponzorskimi sredstvi pokrije sezono in nekaj manjših stroškov, za kaj več pa bi potrebovali večji proračun. Največja okrepitev tega kluba bi predstavljali domači igralci, ki trenutno igrajo v nižje ligaških klubih. Tu v prihodnosti še vedno vidimo priložnost, da jih prepričamo in se nam (ponovno) pridružijo. Moje mnenje je, da mora klub kot je naš, čim več postoriti s svojimi igralci in svojo nogometno šolo, saj imamo tu velik potencial. Res je, da traja nekoliko dlje, a so zato temelji toliko bolj trdi.
Počasi se ekipi priključujejo mladi igralci. Ali ima Idrija v mladinskem pogonu dovolj “orožja” za prihajajoča leta?
Res je. Letos se je priključilo kar nekaj mladincev in celo kadetov. Imajo potencial in s stalnimi treningi in disciplino imamo nekaj orožja že pripravljenega. Dejstvo je, da je domač igralec drugače pripaden klubu kot nekdo, ki pride od zunaj. Idrijska “knapovska” oziroma delovna mentaliteta veliko pridoda k vsemu skupaj in resnično me veseli delati z mladimi fanti, ki se nam priključujejo iz naše nogometne šole. Imamo nekaj “lukenj” v generacijah, a ko danes pogledam našo nogometno šolo, vam lahko povem, da bo v Idriji nogomet z vsakim letom le boljši!
Kako je z infrastrukturo na domačem stadionu? Kaj vas morda trenutno omejuje/ovira?
To je prav gotovo največji problem, ne samo članske ekipe temveč kluba kot takšnega. V kolikor se nam uspe uvrstiti v 3. SNL je edina možnost za daljšo prihodnost v njej, rekonstrukcija stadiona. Treninge člani že jeseni in spomladi, kaj šele pozimi, ne morejo izvajati, saj stadion nima osvetlitve. Naši člani so večinoma vsi zaposleni v različnih podjetjih, službo zaključijo ob 15ih oziroma 16ih, pozno jeseni in v zimskem času pa je na stadionu zaradi slabe vidljivosti, nemogoče izvesti uro in pol dolg trening. Prav tako je škoda, da moramo tekme igrati že ob 14ih ali 15ih, saj imajo navijači rajši nekoliko poznejše termine, brez navijačev pa seveda ni dobrega vzdušja. Generalno gledano je stadion preobremenjen. Veseli me, da smo v zadnjih letih igralsko močno okrepili nogometno šolo, vendar to pomeni tudi večjo obremenitev za zelenico. Vzdrževanje stadiona in travnate površine je praktično nemogoče. Lahko rečem, da v klubu delamo dobro in poskušamo vsako sezono izboljševati pogoje, kar se seveda pozna tudi pri rezultatih in vpisu v klub, svoje pa bodo – v kolikor želimo v Idriji imeti prihodnost v nogometu – postoriti tudi ostali akterji, ki skrbijo za infrastrukturo.
To je prav gotovo največji problem, ne samo članske ekipe temveč kluba kot takšnega. V kolikor se nam uspe uvrstiti v 3. SNL je edina možnost za daljšo prihodnost v njej, rekonstrukcija stadiona.
Glede na to, da uspešno vodite ekipo že skoraj štiri leta, je verjetno na vaš naslov prišla ponudba za vodenje kakšnega drugega kluba. Kakšen je bil oziroma bi bil vaš odziv?
Seveda. V zadnjih dveh letih sem prejel kar nekaj ponudb za vodenje klubov v višjih ligah ampak imam svoje osebne cilje, ki jih želim izpolniti v Idriji. Eden izmed njih je, dvig nogometne šole na višnji nivo, drugi da se pripravi močno jedro članske ekipe in s tem dvigne nogometno vzdušje/življenje v Idriji, tretji pa je tekmovalne narave, da se tudi s člansko ekipo uvrstimo v višjo ligo. Res je, da sem večkrat, zaradi pogojev dela, razmišljal tudi o drugih opcijah. V kolikor se stanje infrastrukture ne bo zboljšalo, drugi klubi ponujajo veliko boljše pogoje in so v tem smislu veliko bolj privlačni. Zelo rad imam trenersko delo in resnično sem srečen, da lahko delujem v domačem klubu. Taka funkcija pa v osebnem življenju predstavlja veliko odrekanja. Kot očetu in partnerju mi velikokrat zmanjka časa za sproščeno in kvalitetno preživljanje časa z mojimi najdražjimi. Predvsem zgodnji termini treningov odvzamejo tisti del dneva, ko bi prišel za usklajevanje družinskih obveznosti še kako prav. V tem pogledu se torej lahko v prihodnosti kaj spremeni, a verjamem, da lahko stvari premaknemo na bolje.
Navijači v Idriji so, kljub temu da Idrija nastopa v tako rekoč četrti diviziji slovenskega nogometa, zvesti. Kakšen je vaš pogled na navijanje na domačih tekmah?
Lahko govorimo o košarki, nogometu ali kateremukoli drugemu športu, Idrijski navijači so veliki podporniki. Če pogledam naše tekme, so z nami tudi na prijateljskih oziroma pripravljalnih tekmah, z nami hodijo na gostovanja. Domače tekme so, v primarijevi z ostalimi klubi, zelo dobro obiskane. Nogomet v Idriji potrebuje še nekaj časa, saj se šele dobo prebuja. Dejstvo je, da tudi naši igralci, ki ne prihajajo iz Idrije, v tem smislu zelo uživajo, saj je igranje pred velikim številom navijačev povsem drugačna izkušnja. Na gostovanjih smo po navadi priča bolj praznim stadionom oziroma 20-30 navijačem, medtem ko v Idriji vsakič na tekmo pride vsaj 150 pa vse do 300 navijačev in na to smo resnično ponosni in hvaležni za vso podporo. Verjamem, da bomo tudi letos z rezultati pritegnili kakšnega navijača več in tako še bolj zapolnili naše tribune!
