Sredi prvega dela sezone je po odhodu Alena Medovića vodenje članske ekipe prevzel dotedanji pomočnik trenerja Salben Kamberi. Salben je mlad trener brez predhodnih izkušenj s samostojnim vodenjem ekipe na članskem nivoju v 3. SNL, vendar je s svojim pristopom, energijo in povezavo z igralci hitro pokazal, da je prava izbira za nadaljevanje začrtanega dela. Prav zaradi tega uprava kluba ni imela težav pri odločitvi o nasledniku in je z njim sodelovanje podaljšala do konca letošnje sezone.
Z novim glavnim trenerjem smo se pogovarjali o prevzemu odgovornosti, začetnih izzivih, igralskem kadru ter ciljih do konca sezone.
Sredi prvega dela sezone ste prevzeli vodenje članske ekipe. Kako zahteven je bil ta prehod – predvsem z vidika odgovornosti in pritiska?
Vodenje članske ekipe ND Idrija je zagotovo velika odgovornost, še posebej, ko pride do menjave trenerja med sezono. Moram pa priznati, da sem to odgovornost sprejel z veseljem, saj sem fante že dobro poznal in verjel v njihovo kakovost ter v to, da lahko obrnemo takratno rezultatsko krizo.
Iskreno povedano pritiska nisem posebej čutil, saj sem imel veliko zaupanje in pomoč vodstva ter članov uprave. Poleg tega se je bilo treba takoj lotiti dela – tekme so si sledile ena za drugo, zato niti ni bilo časa razmišljati o pritisku.
Do takrat ste delovali kot glavni pomočnik. Kaj se je z vašim prihodom na mesto glavnega trenerja najbolj spremenilo pri vsakdanjem delu ekipe?
Največja sprememba je vsekakor ta, da si kot glavni trener ti tisti, ki sprejema končne odločitve o vsem. Kar se tiče samega dela z ekipo, pa večjih sprememb ni bilo, saj sem bil že kot pomočnik trenerja zelo vključen v vsakdanje delo – na igrišču in izven njega, pri analizah naših tekem in nasprotnikov ter pri pripravi taktičnih načrtov.

Kako danes gledate na prvi del sezone in rezultate, ki so privedli do trenerske menjave – kaj je po vašem mnenju najbolj manjkalo?
Če potegnem črto pod prvi del sezone, vidim največji primanjkljaj v tem, da smo ekipo poleti prevzeli pozno. Z delom smo začeli šele v prvem tednu avgusta in že po enem tednu igrali pokalno tekmo. Zamudili smo glavni del poletnih priprav in prijateljskih tekem za piljenje forme.
Ekipo smo morali hitro spoznati, uigrati in hkrati še dokončati kadrovanje, medtem ko so se uradne tekme že začele. Na začetku smo plačali tudi fizični davek, kar se je pokazalo predvsem v drugih polčasih. Razlika v telesni pripravi med ekipami je velika.
Veliko tekem smo odigrali dobro, enakovredno močnejšim in izkušenejšim nasprotnikom, a nam je vedno zmanjkalo nekaj malega za pozitiven rezultat. Kot vedno pravim fantom – na dolgi rok dobiš to, kar si zaslužiš. Iz tega se moramo učiti, popravljati napake in vztrajati pri delu. To je edina pot.
Ste ob prevzemu ekipe najprej posegli v taktične zadeve ali ste več poudarka namenili psihološkemu vidiku?
Najprej smo se osredotočili predvsem na psihološki vidik. Ko se nabere več zaporednih porazov, še posebej na tak način (preobrati, zadetki v zadnjih minutah), je normalno, da ekipa izgubi samozavest.
Veliko smo se pogovarjali, analizirali tekme in delali na dvigu zaupanja igralcev v lastne sposobnosti. Ne glede na rezultate je ekipa kazala kakovost in veliko prostora za napredek.
Kako ste ocenili igralski kader – kje vidite največje prednosti in rezerve?
Z igralskim kadrom sem zelo zadovoljen. Gre za mlado ekipo z velikim potencialom, pri večini fantov pa je to prva sezona na tej ravni tekmovanja.
Največjo prednost vidim v ofenzivnem delu igre – imamo veliko kakovosti in različne profile igralcev, kar nam omogoča veliko zaključkov. To potrjuje tudi dejstvo, da smo med najboljšimi napadi lige.
Rezerve pa so še povsod – predvsem v nabiranju izkušenj. Z več odigranimi tekmami bo ekipa znala bolje prepoznavati zahteve posameznih tekem in se nanje tudi pravilneje odzivati.
ND Idrija ima močno lokalno identiteto. Kako pomembno je, da se to čuti tudi na igrišču?
Zelo pomembno – celo ključno. Ekipa mora čutiti pripadnost klubu in mestu. Idrijčani so znani po delavnosti in nepopustljivosti, to pa morajo igralci pokazati tudi na igrišču.
Igrati je treba s ponosom in do zadnje kaplje moči. Navijači to prepoznajo in cenijo, ne glede na končni rezultat. Domači igralci imajo posebno odgovornost, da to pripadnost prenesejo tudi na soigralce in mlajše fante, ki jih postopoma vključujemo v člansko ekipo.
Kako ocenjujete podporo kluba, uprave in navijačev?
Podporo kluba sem čutil ves čas – tako kot pomočnik kot zdaj kot glavni trener. Z upravo smo v stalnem stiku in klub vedno pozitivno odgovori na potrebe ekipe.
Navijači pa so poseben del tega kluba. Podporo čutimo na vsaki tekmi, doma in v gosteh. Tudi ko rezultati niso bili idealni, so fantom zaploskali, ker so videli, da je ekipa dala vse od sebe. Smo druga ekipa po udeležbi navijačev na tekmah 3. SNL Zahod zato navijače vabim, da nas še naprej podpirajo v velikem številu – mi pa bomo naredili vse, da bodo uživali v naši igri.

Kakšne cilje si postavljate do konca sezone – bolj rezultatske ali razvojne?
Oboje – to gre zame z roko v roki. Vsak si želi zmag in dobrih rezultatov, razlika je le v poti do njih. Sam verjamem v delo na igrišču in izven njega.
Z razvojem igralcev in napredkom posameznika pride tudi ekipni rezultat. Ekipa je že dobila jasno predstavljen model igre, ki ga želimo izvajati. Preko tega bomo gradili igro, razvijali igralce in dolgoročno dosegli zastavljene cilje.